Tudi letos sem naredila kar nekaj velikonočnih voščilnic, nekaj za sina, nekaj za doma, čeprav smo jih doma prejeli v primerjavi z božičnimi veliko manj. Že nekaj let opažam, da velikonočno pisanje upada.
Ali to pomeni, da so velikonočni prazniki manj pomembi od božičnih???
Ali se je velika noč skomercializirala le še na hrano, zajce in piščance?
Ali to pomeni, da v času moderne tehnologije pisanje velikonočnih voščilnic ni več moderno oz. pomembno?
Res, poraja se mi veliko vprašanj.
Res je tudi, da je veliko lažje napisati kratek sms ali elektronsko pošto, je veliko bolj praktično in hitrejše.
Res je tudi, da je velikonočno voščilnico treba kupiti, se vsesti za mizo in premisliti, komu in kaj bomo napisali, kupiti znamko in jo odnesti na pošto. Ali ob vsej tehnologiji, ki naj bi nam olajšala delo, res nimamo več časa? Ali si ga ne vzamemo, ker imamo obilico bolj pomembnih opravil?
Res pa je tudi, da se časi spreminjajo in si dovolimo, da nam družba narekuje ritem življenja.
Vendar pa še vedno drži dejstvo, da si človek vzame čas za tisto, kar mu nekaj pomeni. Sklepam, da si več ne vzamemo časa, da pomislimo na nekoga, da mu napišemo par besed. Ali se zavedamo, da besede lahko ostanejo tudi takrat, ko nas več ni? Ali se sploh zavedamo dragocenosti pisave in besede nasploh?
Veliko je vprašanj, odgovorov bolj malo.
Morda pa se kdo zamisli in naslednje leto le napiše tudi kakšno velikonočno voščilnico človeku, ki je morda bolan, osamljen, starejši, ki morda ne obvlada računalnika in so mu sms- si tuji ter mu pričara veselje in nasmeh na obraz. Veselje oz. radost pa je bistvo velikonočnega jutra in upanja za jutrišnji dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar